21. marca in 16. maja 2013 je na naši šoli v okviru projekta Obogateno učenje tujih jezikov II v sodelovanju s tujim učiteljem, ki poučuje na naši šoli, potekalo profesionalno usposabljanje z modeliranjem timskega pouka italijanščine z naslovom Jezikovno obogateni kurikul: Vloga kulture pri pouku tujih jezikov (Od kulturnih vsebin do kulturne zmožnosti).
Po predpisanem protokolu ZŠ sta izvajalca (Andrea Valenti, v vlogi tujega učitelja, in Pia Lešnik Bučar, slovenski učitelj TJ) pripravila uvodno predstavitev, kjer sva slušatelje, gimnazijske učitelje različnih predmetov, seznanila s tematskim sklopom, v katerega je umeščeno aktualno opazovanje pouka, torej kontekst, v katerem bodo udeleženci izobraževanja opazovali timski pouk, ter načrtovan potek dela med samim modeliranjem. Pri tem sta izrazila strokovno prepričanje o nujnosti umeščanja medkulturnih vsebin v gimnazijski pouk tujega jezika, kar je sovpadalo z raziskovalno nalogo TU, ki jo je imel v okviru projekta ZŠ.
Pri prvem strokovnem izobraževanju smo se raziskovalno lotili teme intrakulturnosti in jo povezali z učnim sklopom o bontonu in jezikovnimi strukturami pogojnika in velelnika.
V prvi uri so dijaki komentirali risbo, ki je prikazovala situacijo v neki arabski restavraciji, kjer (Italijan) hoče jesti testenine. Iz tega so dijaki povzeli, da se je potrebno prilagajati kulturi naroda, kamor potuješ. V nadaljevanju so dijaki dobili različna besedila, glede na skupino, in na podlagi izbranega besedila so oblikovali nasvete za primerno vedenje in ustrezno ravnanje v tisti deželi, vendar tako, da so uporabljali že znane besedne zveze in določene jezikovne oblike. Na ta način so spoznali nekaj novih dežel in njihovih navad (besedila so bila avtentična, TU jih je povzel s spleta), utrjevali že usvojene jezikovne strukture, in se urili v rabi dvojezičnega slovarja, pri čemer so spoznali nekaj novih izrazov. Svoje izdelke (nasvete, priporočila za bivanje v tisti deželi) so predstavniki skupin ustno predstavili celemu razredu.
Če smo se v prvi uri posvečali razlikam med slovensko in drugimi kulturami, pa je bil namen druge ure modeliranja ta, da dijake opozorimo na to, da so tudi znotraj posamezne kulture lahko precejšnje razlike, ki lahko tudi pomembno vplivajo na uspešnost našega sporazumevanja (če te različnosti poznamo, se jim lahko prilagodimo in izognemo težavam). Za uvod so dijaki, ki so prejšnje šolsko leto sodelovali na mednarodni izmenjavi s Sicilijo, navedli nekaj svojih opažanj glede navad v drugi kulturi, potem pa so si ogledali italijanski film Dobrodošli na jug, kjer na duhovit način prikazuje razlike med navadami v Severni in Južni Italiji in opozarja na nesporazume in konflikte, ki iz nepoznavanja in nerazumevanja lahko vzniknejo. S tem so dijaki vadili spretnost govornega razumevanja, hkrati pa spoznali pomembne elemente italijanske kulture.
V drugem profesionalnem usposabljanju z dijaki 4. C smo predstavili, kako obdelamo učni sklop o mestu in podeželju ter ga povežemo z aktivnim državljanstvom, ki je široka in zelo aktualna tema, kjer dijaki zavzeto sodelujejo, saj skušamo temo približati njihovim interesom in starostnemu ter intelektualnemu nivoju.
V prvi uri so dijaki v dvojicah urili spretnost bralnega razumevanja, tako da so po prebranem besedilu odgovorili na vprašanja za razumevanje besedila, ki je predstavljalo mesto Bozen/Bolzano, nato so to mesto primerjali z Ljubljano z opisovanjem izbranih fotografij obeh mest.
V drugi uri so dijaki zapisali nekaj primerov, kaj bi spremenili in izboljšali v Ljubljani. Zatem so se združili v skupine z nalogo, da izmed individualnih predlogov izberejo tistega, za katerega presodijo, da bi po mnenju večine pomembno prispevali k izboljšanju kvalitete v mestu in za katerega bodo znali in zmogli začrtati pot izvedbe spremembe.
Dijaki so morali določiti tisto izboljšavo, za katero lahko vsak posameznik nekaj konkretnega naredi, saj je pasivnost večine državljanov, ne le mladih, prav v tem, da menijo, kako nič ne morejo prispevati k izboljšanju stanja v mestu, da so za spremembe odgovorni drugi in da so sami nemočni. Tu pa smo hoteli dokazati ravno nasprotno, da sicer ni lahko biti aktiven državljan, da pa se to zmore in da ni razloga za pasivno nemočno pozicijo posameznika. Da skratka tudi mladi lahko kaj naredijo za izboljšanje kvalitete življenja v svojem okolju, v svoji družbi.
Po opazovanju pouka oz. timskega dela smo pripravili še po 3 ure delavnic s predavanjem, kjer sta učitelja utemeljevala svoje poglede na predstavljene in izbrane teme ter vzpostavila kritično razmerje do učbenikov italijanščine, skupaj z udeleženci seminarja pa smo iskali nadaljnje možnosti razvijanja predstavljenih tem v njihovem konkretnem primeru in okolju. Ne le da so udeleženci pohvalili izbor tem, ki je bil razmeroma neobičajen zanje in izvedbo seminarja, pozitivno je bilo tudi to, da so lahko predstavili svoje izkušnje in da smo skupaj iskali konkretne načine za uvajanje predstavljenega pri njihovem pouku, pa četudi so bili učitelji vseh gimnazijskih predmetov (od matematike do športne vzgoje).
Projektni tim OUTJ
Normal 0 21 false false false MicrosoftInternetExplorer4
Teoretični okvir usposabljanja je postavila vodja projekta Katja Pavlič Škerjanc z uvodnim predavanjem, v katerem je izpostavila pomen medkulturne vzgoje ter vloge filma kot orodja in sredstva medkulturne vzgoje. Po predavanju smo predstavili šolo, poučevanje jezikov, timski pouk na šoli, izkušnje s timskim poukom ter vrste in uporabo različnih oblik interaktivnega timskega poučevanja. Sledila je priprava na obe učni uri. V prvi z naslovom Mamilarski karteli – povezave med Mehiko in ZDA v 4. E so udeleženci opazovali dejavnosti in vlogo obeh učiteljev, komunikacijo med učiteljema in komunikacijo učiteljev z dijaki. To uro sta izvedla dva tuja učitelja, ki delujeta na naši gimnaziji, Ignacio Escriche Rubio, tuji učitelj za španščino, ter Will Tomford, tuji učitelj za angleščino. Prepletala sta se dva jezika, španščina in angleščina. Kot iztočnico za obravnavo učne snovi sta uporabila posnetek iz YouTuba. Drugo uro v 3. E z naslovom Španska državljanska vojna sta izpeljala tuji učitelj za španščino Ignacio Escriche Rubio ter slovenska učiteljica za španščino Veronika Vizjak. Uporabila sta španski film, ki obravnava omenjeno tematiko, La lengua de las mariposas. Pri drugi uri so udeleženci zapisovali dejanja, ravnanja, odzive ipd. ter ugotavljali njihovo dodano vrednost.
Po dveh urah kolegialnih opazovanj je sledila kratka refleksija vseh učiteljev, ki so uri izvedli. Z udeleženci so se pogovorili o idejah, ki bi jih sami takoj uporabili v svoji pedagoški praksi, o novih idejah, ki so se jim porodile med opazovanjem, ter o delih ure/ur, ki jim niso bili najbolj jasni.
Sledili sta dve delavnici. V prvi so delali v parih po posameznih jezikih. Ogledali smo si napovednike filmov v različnih jezikih, nato so pripravili osnutek ure ali učnega skopa z uporabo izbranega filma. V drugi delavnici pa smo oblikovali mešane pare, sestavljene iz različnih jezikov. Njihova naloga je bila, da sami izberejo film/e, ki bi ga/jih lahko uporabili za izpeljavo medpredmetne povezave. Nastala je kopica novih, odličnih, izvirnih idej, ne le za medpredmetne povezave, ampak tudi za izpeljavo projektnega dne ali celo za mladinske ure.
