Dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana smo se v petek, 14. 6. 2024, odpravili na strokovno ekskurzijo v Provanso. Odločila sva se, da bova avanturo opisala za dijake, ki se je na žalost niso udeležili.
V petek nas je čakala kar 10-urna nočna vožnja do Kneževine Monako, ki je znana po prestižnosti in razlogih zanjo (davčna utaja). Občudovali smo prečudovit razgled na obmorsko mesto in razkošno marino, nato pa smo se odpravili v oceanografski muzej, iz katerega smo prišli s širšim znanjem o morskih živalih in lepimi slikami. Najin najljubši del dneva pa je zagotovo bil obisk parfumerije Fragonard, kjer smo se učili o procesu ustvarjanja parfumov ter celo testirali prave francoske parfume. Ali ste vedeli, da se kreatorju parfuma reče strokovno g. Nos? Po dolgem dnevu raziskovanja smo prispeli v Aix-en-Provence, kjer smo se namestili v težko pričakovani hotel; bili smo namreč zelo utrujeni.
Naslednji dan smo zgodaj vstali in se odpravili v središče mesta, kjer smo si v prostem času ogledali fontano ter pekarne in trgovine. Na žalost smo že po eni uri odšli v naravni ornitološki rezervat Camargue, kjer v naravnem okolju kar mrgoli plamencev. Najin najljubši del dneva pa je definitivno bilo mestece St. Maries de la Mer, kjer smo šli tudi na vrtiljak in kasneje na zabavno vožnjo z ladjico po kanalih Rone.
Nîmes nas je popeljal nazaj v čas antične zgodovine. Obiskali smo areno, sledil pa je Pont du Gard, ki je bil prav poseben zaradi veličastnega rimskega akvadukta. St. Rémy de Provence nas je navdušil z Van Goghovimi sledmi, Orange pa s svojo bogato zgodovinsko dediščino – z odlično ohranjenim antičnim gledališčem in impresivnim slavolokom zmage. V antičnem gledališču je ravno v času našega prihoda potekala generalka simfoničnega orkestra za uvodni večer poletnega festivala.
Avignon z mogočno papeško palačo in živahnimi trgi je bil odličen zaključek naše avanture, preden smo se odpravili nazaj domov. Na poti nas je Roussillon navdušil s svojo barvitostjo in sprehodili smo se po konzervatoriju okre, ki nam je rumeno obarvala čevlje, a nanje sploh nismo mislili ob čudovitih razgledih. V muzeju sivke smo izvedeli, kakšna je razlika med divjo in umetno gojeno sivko. Na poti nazaj proti Sloveniji smo na avtobusu imeli res veliko časa za pogovor o vseh dogodivščinah, saj smo zaradi zaprte avtoceste in težav z motorjem na koncu potovali več kot 15 ur.
Ta ekskurzija je bila prava mešanica smeha, učenja in nepozabnih trenutkov. Čeprav smo se včasih počutili kot sardine v konzervi, bi to izkušnjo z veseljem ponovili.
Napisala: Urban Žerdin, 1. B, in Živa Mihelič Radolović, 1. F
Fotografije: Vanč Oblak, 3. G
